Onstran vrat v sosednjo sobo vstane šum, kljuka zaškriplje in gospa, visoka, še močna, v črnem krilu, ki se vleče za njo, stoji tostran praga. »Kaj pa imata?« vpraša začudena, stopi bliže k, ki ihti in naglo pripoveduje: »Naš oče pa Vladimirjev oče sta se nekaj sprla zaradi svojih stvari, zaradi papirnatih modrosti, zaradi mišje dlake, zdaj pa naj bi jaz zato pustila Vladimirja. Kako, če ga imam pa rada!«