« Onstran vrat v sosednjo sobo vstane šum, kljuka zaškriplje in gospa, visoka, še močna, v črnem krilu, ki se vleče za njo, stoji tostran praga. »Kaj pa imata?« vpraša začudena, stopi bliže k, ki ihti in naglo pripoveduje: »Naš oče pa Vladimirjev oče sta se nekaj sprla zaradi svojih stvari, zaradi papirnatih modrosti, zaradi mišje dlake, zdaj pa naj bi jaz zato pustila Vladimirja.