Počilo je vnovič in čisto mimo njegovih oči je zletela množica drobnih svetlih zrn, ki so se zasvetila v sončnih kakor. In tako vdrugič prestrašen je letel na vso moč v vijugasti črti dalje in dalje. Čez dolino, čez, čez novo dolino, čez nov in ustavil se je šele takrat, ko je bil tako truden, da je padel čisto brez moči na zemljo.