Če je obstal človek sredi pota in gledal morda od daleč na njivo, kjer je sedela, se je dvignila nemudoma od tal visoko v zrak in odletela v dalje, od koder ni bilo več videti človeka. Tudi pozimi, ko je vladala lakota, se ni nikoli bližala vasi. Njen drug,, je šel, najedel se je tam in tudi njej je prinesel.