Godbenik je pričel hoditi spat zadaj nad hlev, kjer si je vedno redil edino kravico. Pod streho je bila shranjena in stelja, in katere je bilo več, v tisto se je zavalil in zakopal. Dobro je šlo vse dozdaj, do jeseni, ko je že vse listje padlo in je postalo vreme čemerno, vlažno in megleno.