Jaz sem se odpeljal, kakor je rekla: o polnoči. Skoz noč je bežal in puhal z mano stroj, vse temno je bilo okrog, po temini so letale na desno in levo večje in manjše, se vzigravale, izgubljale v grmovje, plesale v nočni sapi kakor goreče vešče. Vozili smo se, kakor bi se vozili na življenje in smrt.