Govorili smo, zabavali, objemali, če je bilo tako prav, poljubljali, če smo vedeli, da na tak način ustrežemo, ali srce, tisto srce, ki je včasi davno pri takih prilikah drhtelo in trepetalo kakor v vetru topolov list, tisto srce je bilo zdaj nekje daleč, nekje globoko v nedosežnem kraju, kakor obrabljeno, založeno in staro. Dekleta, ki smo jim bili svoje dni v kratek čas, smo zdaj mi smešili, vabili jih tja, kamor nas ni bilo, opravičevali se pri njih z vidnimi lažmi, obljubljali jim sam sveti zakon z zasmehom na obrazu. Zadeve so se torej popolnoma zasukale.