Slikarsko akademijo sem bil že davno dovršil, domače ljudi je pokosila smrt, dogodki so prihajali nadme veseli in grenki, radostili in žalostili, strojili in strojili tako dolgo, dokler me niso do dobrega ustrojili. In takrat je imelo življenje malo lepega zame. Dan je bil podoben dnevu, teden tednu, mesec mesecu, hrepenenje po prihodnjosti, ki baje pride bogve kako lepa in bogata, je nekako zastalo, obtičalo nekje sredi pota kakor zdrobljeno kolo.