Ni godcev na svetu, ki bi godli lepše in poskočneje, kakor godeta angelčka v kotu nad oknom, ni pevcev na zemlji, ki bi peli slaje, kakor pojeta ptička na zofinem naslonjalu in ni galana, ki bi držal topleje okoli pasa in gladkeje plesal kakor gospod Alkohol. Dolgo, dolgo traja ta radost. Ko pa angelčka odgodeta, zletita na tla in se iz prehajata po sobi z gosli in loki na rami, sedeta gospod Alkohol in gospodična nazaj na rože, prav tesno drug k drugemu se stisneta in si gledata prijazno in pomenljivo v oči.