Železničarji tekajo pred postajo, dvoje, troje potnikov izstopi, vlak stoji črn, dolg in šumeč. »Kdaj se zdaj vidimo?« se nenadoma oglasi, v obraz je bled kakor rjuha, roke se mu tresejo, govori, kakor bi bil naenkrat oslabel, onemogel in glava mu leze nekam na prsi proti zemlji. »O Božiču!« odgovarja nekako za njegovim hrbtom oče in tudi njegov glas se je spremenil, postal je votel.