Glavo nosi pokonci in iz nje se dolgi in nepregledni oblaki gostega dima. Rohni, ropoče, prasketa, mirno se bliža in mogočno, kakor bi plavala na nevidnih krilih ped nad zemljo sredi teh in holmov. Na vse strani puhti od nje silovita moč, ki se širi po ozračju kakor neba ali bobnenje potresa.