Sedmi dan pa, ko se je sešel zopet z mizarjevo, je duševno onemogel kakor preplašeno dete. Ko sta se menila v vrtni lopi in je sedela na njegovih kolenih, mu je nenadoma zmanjkalo besed, nekaj dušečega se je razlilo po prsih, grlo se je stisnilo v bolečini in oči so se zameglile. Deklica ni videla v mraku ljubljenčevega obraza, samo krčevit pritisk njegovih rok je čutila na svojem životu in mirno vprašala.