»Veste,« je pravil, »tudi jaz sem nekoč, kakor vi zdajle, tako na lahko roko govoril z dekletom, ga pregovoril in vzel za nekaj časa s seboj ‒ takorekoč na provizorično svatbeno potovanje. Bila je lepa, mlada, blagajničarka v neki kavarni, ki zdaj ne stoji več. Tam je zdaj cesta, javna cesta in jaz grem večkrat po njej in tako mi je, kakor bi šel po živem mesu ...