Čez nekaj časa se je še trikrat pognal, privzdignil je klobuk in rekel zasopljeno: Oprostite, eno besedo bi rad še govoril ... Dama se je ustavila, toda bila ni prava. ‒Oprostite, zmotil sem se, se je opravičil in šel počasneje na postajo. Vlak je bil že odpeljal, tudi tam je ni našel.