‒Delal sem res vse dni, ker uradnik sem od pete do glave, toda po večerji prihajam sem in od tu naravnost spat. To gre tako dan za dnem, ker če ponočujem, se zbudim drugi dan bolan in z okusom v ustih, ki mi je posebno zopern. Štiriindvajset ur je zame potem popolnoma izgubljenih in zdi se mi jih škoda.