Škropivniku je bušila kri v glavo, ker mu je bila izjava gospodinje neprijetna in nepričakovana. Sklenil je bil že, da jo povabi v kratkem enkrat v svojo sobo, kupil je bil že dve butiljki, dve suhi klobasi in škatljo slaščic in čakal še samo na ugodno priliko. V svojih mislih je bil nekako pooblastil jezik, da govori prosto od srca, da pove to in ono brez mej in ozirov na desno in levo, in če pride najdalje, to je do ženitve, nič zato.