‒Taki smo, je mrmral, slabiči, strast nas veriži, to je resnica, edino to! Zunaj so se odprla vrata, začuli so se lahki koraki in nato se je obrnil v ključalnici sosednje sobe ključ. Škropivnik je zaprl knjigo, gledal v steno in v tista vedno molčeča in mirujoča vrata, tik katerih je stal umivalnik.