Škropivnik je položil na čelo svoj debeli in kratki kazalec, stopil po sobi in si tiho dejal: To je prav oni, prav tisti iz kavarne! ‒Že mogoče, je rekla gospodinja, ki ga je vseeno razumela, dasi je govoril tiho, in stala tik vrat dolga in koščena in priletna. Eden sme, ali pa ena, je dodala z odločnim zamahom.