Stopi nekaj korakov naprej in nekaj nazaj, hoče teči k materi, toda premisli se in sklene, da ji razloži šele tedaj, ko se vse uresniči.
Zamislil pa je tole: gospa se je usmilila revnega kužka, kupila ga je in skrbi zdaj zanj, da mu ni treba žalostno poginiti. Fronek pojde k njej in se ji ponudi sam.