»Vidiš,« pravi gospa, »zdaj si se prepričal, da je kužku dobro.« »Da,« odgovori tiho Fronek, zasuče se še enkrat počasi po sobi, pogleda sem in pogleda tja in se obrne brez besed proti vratom. Na hodniku mu da gospa kos belega kruha, kakršnega že davno ni videl.