Ves je prevzet od te lepe čiste sobe, katere okna so zastrta z dvojnimi belimi in prosojnimi zavesami, ki branijo prostor pred soparico, prahom in žalostno vsakdanjostjo, valečo se zunaj po vročih in od težkih vojnih avtomobilov izjedenih cestah. »Vidiš,« pravi gospa, »zdaj si se prepričal, da je kužku dobro.« »Da,« odgovori tiho Fronek, zasuče se še enkrat počasi po sobi, pogleda sem in pogleda tja in se obrne brez besed proti vratom.