Obstane ob oknu, gleda na cesto, vidi gručo ljudi, ki vihti trobojnico in pojo: »Hej Slovani, naša reč slovanska živo klije« Moški so odkriti, pojo kakor v cerkvi, kakor bi molili. Srakošu se zamočijo oči, solze se mu udero, prekriža roke in tudi sam moli: »Hej Slovani, naša reč slovanska živo klije ... dokler naše verno srce za naš narod bije.« Tako Srakoš moli in joče, joče in moli, da prebudi ženo.