Drugi večer, tretji večer sta že skupaj in vsi njeni pogoji se zlivajo v en sam stavek, ki ga sliši vedno in vedno: Če se boš res poročil z mano! To vse se godi v tesnem predmestju, kjer diha iz vsake hiše drugače zoprn smrad, kjer leži nad žarečo cesto večna sopara, kjer odpada listje tistim redkim kostanjem in grmom, ki tvorijo skromen »park«, že v mesecu juniju, zamorjeno od praha, ki se dviga z ulic na strehe in drevje. Doma pa je sijaj sonca širok in bogat in kakor zdravje, ki se vali iz gozda v gozd, z zelenega hriba na zeleni hrib in z rož ene doline na rože druge, še lepše in prostranejše.