Svetloba, ki jo obdaja, je rumenkasta, pojemajoča, vozovi, železni in leseni, ki se premikajo mimo, nič več ne ropotajo, teko tiho kakor po blazinah.
Pride do kamnitih stopnic mestnega poslopja, prime se zanje in sede. Glasu ne čuje nobenega več, v glavi zaznava le neki šum, kakor bi letel veter skozi daljno hosto.