» jim,« šepeta starka, » jim,« in se obrača tipaje z roko po zraku, kakor bi ne videla, in gre kolikor more naglo, vse v strahu in grozi, da bi se bledi gospod ne razburil in ne pričel bruhati vanjo tistega strašnega imena. Počasi prileze na cesto, ozre se naokoli in čuti, da je silno slaba. Še malo leze, prijomlje se ob stene in vse se ji dozdeva drugače, kakor je bilo prej.