Tema se gosti počasi, zrak postaja vedno bolj vlažen in težak, kakor bi odprle svoja usta te umazane, hladne stene, ki jo obdajajo, in pričele izdihavati mraz in vlago. Zunaj ropota mesto, cestna železnica zvoni, železni vozovi tulijo in hropejo, od njihove teže se tresejo zidovi in šipe v njih šklepetajo. Rekarica je bolno, a prijetno trudna, prevzame jo toplota, ki se razvije pod staro odejo, oči se ji zapro in objame jo rahel in nežen sen.