O, Jezus, dodeli, da bi bil že davno v svetem raju in da bi bilo tudi z mano tako.« Starka poklekne tik groba, sklene roke in goreče moli. Čas se vleče in vleče, kakor bi se nekje v neskončnosti pokvarili tisti zakoni, po katerih gre njegova pot in bi ne mogel pravilno dalje.