Iz cerkvice, ki stoji tam s strupeno zelenim zvonikom, nosijo skozi zadnja vrata nepretrgoma okorne, za silo zbite, nepobarvane krste. Ob pokopališkem zidu je velika jama, tolika je, da bi šla vanjo majhna hiša do slemena, a še mnogo daljša. Vanjo polagajo krsto na krsto, po osem, vse drugo na drugo.