Tu vse je tako, natanko tako, sonce sije, menjata se noč in dan, zvoni zjutraj, opoldne. Zvečer, ure teko, bijejo, v cerkvi bero maše, pridigajo, nikjer ničesar ne manjka, toda ni. Na tem koncu mesta je zrak nekam prazen, malo ga je, starka potegne vase, pa ji je tesno v prsih, kakor bi se dušila.