Dobrodušen, star, sivih brk in redkih las, slabo obrit, ali čist, dišeč po svežem perilu, hodi prijazno tam okrog in drži umite roke na hrbtu. »O moj mili Jezus!« šepeta Rekarica, »naj bo vse, kar delam in mislim, tebi v čast in slavo in vse se naj zgodi tako, da si zaslužim tvojo milost in stopim po smrti v sveti raj.« Maše je že davno konec, pred oltarjem je prazno, ljudje pa še vedno hodijo po cerkvi in poklekajo k svetim podobam ali k velikemu križu na steni, kjer gori za rdečim steklom trepetajoča.