Videl sem se v mladosti, v zdravju in moči, pri dekletu pod košatim kostanjem, na svatbenem potovanju z mlado ženo, v razkošni družbi tovarišev in kakor v živih sanjah sem skakal čil in zdrav s svojim otrokom po travi in ga lovil za mali nosek, za zlate lase in kratko krilce. In vse je bleščalo kakor v dvojnem soncu, v lepših rožah in lepšem zelenju. Toda umikalo se je naglo, zapuščalo me je potnega in trudnega in nervoznega na temnem ležišču in mi ostavljalo edino bolest slovesa.