Lotevala se me je vedno božajoče, da sem komaj slutil, ali pila je mojo kri nepretrgoma, brez prestanka je sesala iz mene moč in življenje kakor nevidni polip. Pričelo se je tiho slovo od minulosti in sedanjosti. V pozni uri brez spanca je zasijalo pred mojimi očmi življenje v krasoti, ki ni bila več resnična.