Vedno je segala skrivoma po meni, slutil sem jo zmerom v svoji bližini. Ponoči je bila v temi tik postelje in nad njo, po dnevi za mojim hrbtom, grda, gabna, zvita, neodkritosrčna, zlobna in skrajno hinavska. Lotevala se me je vedno božajoče, da sem komaj slutil, ali pila je mojo kri nepretrgoma, brez prestanka je sesala iz mene moč in življenje kakor nevidni polip.