V prsih se je razvijalo nekaj posebnega, do tedaj se neznanega. Bilo je notri kakor v jesenski pokrajini z medlim soncem in tistimi vlažnimi in svetlikajočimi se pajčevinami, ki prepregajo zrak nad polji, ki se pno od bog ve kod in bog ve kam, ki se pa zapletajo nepretrgoma v potnika in ni mogoče od njih oprostiti obraza. Strahoma sem se spomnil, kaj bi to bilo.