Tudi tisto jutro so jo obhajali. Molila je svojega goreče kakor vedno, prejela ga je, zavžila, malo se je pokropila z blagoslovljeno vodo, pokleknila še enkrat s svojimi starimi koleni, morda poljubila kamnitna in mrzla tla svetišča in se priporočila še enkrat v varstvo svojemu Bogu. Potem je šla mirno proti domu.