»Ne govorite, ne vprašujte, ker jaz ne grem za klavirskega igralca v kinematograf jaz sem« ‒ in naslednje besede skoraj nisem mogel suniti iz grla ‒ »Jaz sem ... četudi: pisatelj, vendar sem nekaj, imam svojo čast, oprostite, svoj ponos!« »No, no,« je nosljal in mi gledal s svojo ironijo v oči, »to je vse prav.