Kako se je moj stari znanec smejal! To je bil smeh človeka, ki je lezel skozi mnogo špranj življenja, ki je bredel čez mnogo močvirij, da je dospel tako daleč, da še danes živi. Na starikavem, zgrbanem obrazu je ležala ironija, tista dobrohotna, komaj zaznana, ki jo dobe ljudje, ki so mnogo trpeli, bili ponižani, bili žaljeni in vse prestali.