Toda od daleč nekje so zvenele same besede, moje roke pa so bile prazne kakor prej. Doma je jokala za kruhom, jaz pa sem hitel dalje po ulicah, okrašenih z zastavami in vseh prazničnih. Ničesar, ničesar nisem pričakoval in vendar je obtičal v meni vtisek, da me ta človek, ta silni domači veljak, ne sovraži.