»Kaj pa ti praviš,?« se je obrnil župnik in vstopil pred šepasto žensko. »Pomajala sem in vprašala, pa kakor sem gotovo in se pišem Czizek, prav gotovo vem, da niso teta nič drugega rekli, kakor samo hrščali so, to pa zategadelj, ker jim je bilo v prsih hudo!«
je vzdignil obe roki in se popraskal za obema ušesama tako silno, da sta takoj stopili iz kože dve svetli rdeči lisi in zasijali po hiši.