pomakne kapo nazaj, sede za mizo in stisne k sebi suknjo in sabljo. »Dekle, povej, povej!« noslja prijazno. Terezinka stoji pri vratih, ne ve, kam bi skrila roke, in tudi zaradi oči je v zadregi. Pogleda po sobi, po stropu, po, ki stoji na stolu sredi sobe in prižiga luč in se zastrmi v tla.