Fest steht die Wacht am Rhein’. Planil sem, gospod, planil, kakor nikoli ne v življenju in težko železno lopatico sem pograbil, s katero je metala dekla premog v peč, in s tisto sem zamahnil, gospod ... Čutil sem, da je v moji duši nekaj počilo, odlomilo se je in nič bi mi ne bilo za to, če bi bil tedaj koga ubil in če bi bil tisti kdo tudi moj lastni sin.«