Razkazal sem jim vse, povsod sem jih gostil, povsod navduševal in videl na svojo žalost, kaj jim sije iz oči in jim brodi po glavi: Eh, kaj je to, kaj je to proti temu in onemu! Kaj so ta mesteca, te vasice proti mestom, ki štejejo stotisoče in milijone, kaj ta kultura proti oni ogromni, svetovni ... Nekoč mi je rekel najmlajši in najljubši sin Brunek ‒ v osmi soli je bil ‒ tole: ‚Kaj vse to, kar čebetaš ti, kaj vse drugo povrhu!