‚Molči!’ se mi je izvil krik in speklo me je v srcu, kakor bi me kdo dregnil z razbeljenim železom. Pri štiridesetih letih je moja žena bolehati. Nagajala ji je kri, ji bruhala v vročih navalih zdaj v prsi in zdaj v glavo in napravila iz nje silno občutljivo in čemerno žensko, ki ni imela več nikakega lastnega življenjskega poguma in je govorila samo o bolezni in o smrti.