Ko nisem znal nekoč na pamet dvanajst božjih lastnosti ‒ še zdaj se jih živo spominjam, ko sem siv ‒ mi je rekel: »Boš pa ostal danes po šoli tukaj!« To je bilo prvo uro zjutraj, in ves čas do poldneva so hodili součenci oprezno mimo mene in se ogibali pomenka z menoj, kakor bi bil bog ve kako zaznamovan. Opoldne, ko so odšli vsi domov h kosilu, sem jaz čakal do pol ene.