Glas se mu je tresel, oči so mu bile mokre in kri mu je zalila bleda, mesnata lica in vrat in tilnik. »Hodil sem ob nedeljskih popoldnevih na izprehod, prižgal si viržinko, držal na hrbtu v rokah palico, a pred mano so se vodili za roke dioji sinčki. Dorče,, in Brunek. Dorče je bil najstarejši in največji, a drugi so šli po vrsti do petletnega Brunka kakor po stopnicah.