Vse razgalijo zobe, vsem se krešejo oči, tudi bolnica spleza počasi na tla in pokaže zobe. To ni sedem duš, to je ena sama velika in užaljena opičja duša, ki ne trpi, da bi se vmešaval v njene prepire in njene pravde tujec, ki ni opica in ki ne razume opičje pameti. Vse reži, vse bliska z očmi in govori: Mi, velika opičja duša, ne potrebujemo tebe, človek, kadar gre za naše opičje zadeve.