Vsa je rdeča po trebuhu, šopoma leti od nje poruvana dlaka, ko si otrese, uhlji ji gorijo in lica tudi, ali ona stoji kakor druge in dviga glavo z drugimi vred. Vse razgalijo zobe, vsem se krešejo oči, tudi bolnica spleza počasi na tla in pokaže zobe. To ni sedem duš, to je ena sama velika in užaljena opičja duša, ki ne trpi, da bi se vmešaval v njene prepire in njene pravde tujec, ki ni opica in ki ne razume opičje pameti.