Njegove roke so čile, prsti prožni in urni, njegova duša je polna in to, kar buče in pojo strune, to so njene besede. Prenehalo je vse, kakor bi se glasovi zagrizli drug v drugega. Jeromove stare roke leže trudne in nemirne na belih in črnih tipkah, njegov obraz je sklonjen na prsi, oči so težke, lica hladna in brez krvi.