Vstal je, se razmajal, umil in z ženino pomočjo oblekel. In pri zajtrku in pozneje, ko se je sončil zunaj na hodniku in čakal, da je pospravila žena sobo, je govoril predse: »Vso noč, vso noč sam nemir!« In takoj je hotel označiti s slabim hripavim glasom lepi in znani napev: »Lalala«.