Luč je gorela mirno na robu mize in sence so ležale po tleh in po stenah kakor pribite temne preproge. je gledal nervozno predse, zamahnil naenkrat z glavo in rekel jako glasno: »Veš kaj,, ubogaj lepo in požri žlico konjaka. Obljubim ti, da ti kupim gotovo tisti voz, ki se boš na njem lahko sama vozila po dvorišču.